Sprehodi in obisk naravnih znamenitosti
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno – iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj poznan Govic. Je tektonsko ledeniškega nastanka. Za daljši sprehod (12 km) je urejena tudi pešpot okoli celotnega jezera.
Izvir in slap Savice je kraški izvir, kjer prihaja Savica ob normalnem vodostaju na dan na nadmorski višini 836 m. Velik slap pada 71 m globoko v tolmun. Na nadmorski višin 790 m je še en izvir, t. i. mali slap. Ob zelo nizkem vodostaju veliki slap usahne in takrat odvaja vso podzemno vodo mali slap. Voda nato teče po strugi Savice in se izliva v Bohinjsko jezero. V reki Savici živi 5 vrst rib: potočna postrv, šarenka, lipan, menek in klen.
Izvir potoka Bistrica je ena od popularnih izletniških točk, kjer si lahko ogledate impozanten izvir s slapovi. Potok Bistrica z izvirom Pod Luknjo, je najmočnejši pritok Save Bohinjke in dobiva vodo iz Spodnjih bohinjskih gora. Do izvira Bistrice lahko pridete iz Bohinjske Bistrice mimo zaselka Pozabljeno (oznake), iz vasi Žlan (ni oznak) ali preko Rebra, kjer si lahko ogledate tudi pokopališče iz 1. svetovne vojne. Od naselja Pozabljeno na Bohinjski Bistrici sledite smerokazom. Gozdni kolovoz, na katerem so vidni ostanki nekdaj tlakovane poti, je primeren za pešačenje in gorsko kolesarjenje. Za celotno pot do izvira potrebujete približno 45 minut lagodne hoje.
Izlet lahko za uro in 15 minut podaljšate (in polepšate) tako, da prestopite most, ki vodi čez Bistrico in se po nemarkirani lovski poti povzpnete strmo na sedlo, ki ga vidite nad seboj. Na vrhu se bodo pred vami razprostrle senožeti Čibrovice (716 metrov), v daljavi nasproti pa veličastna veriga Julijcev. Pot nadaljujte po makadamskem kolovozu proti dolini, preko senožeti Dobrave, vse do Pozabljenega..
Grmečiški slap je eden najlepših manjših slapov z majhnim globokim jezercem v podnožju. Visok je 7 metrov in je zadnji izmed slapov v koritih potoka Grmečica. Nahaja se nedaleč od desnega brega Save Bohinjke, med naseljema Log v Bohinju in Nomenj. Potok Grmečica je dolg približno 1,5 km; izvira pa kakšen kilometer nad 100m dolgo sotesko grmečiških korit. Od slapa Grmečica teče po gozdnem in pašniškem terenu in se pri Nomnju izlije v Savo. Najbližji dostop do slapa je preko brvi pri Železniški postaji Nomenj (15 minut hoje). V koritih Grmečice je v poletnem času organizirana športno-adrenalinska dejavnost kanjoning.
Slap Govic je kraški bruhalnik z bruhajočim slapom ob velikih deževjih in je eden manjših pritokov Bohinjskega jezera. Ob močnih nalivih se voda podzemnega jezera dvigne in se po rovu prebije skozi vhod ter v močnem bobnečem slapu pada proti jezeru. Opazimo ga na severni strani jezera na pobočjih Pršivca.
Korita Mostnice se nahajajo v alpski dolini Voje, ki leži severovzhodno od Bohinjskega jezera, blizu naselja Stara Fužina. Korita Mostnice so približno 2 km dolga soteska, ki jo je izdolbel potok Mostnica. Korita so na nekaterih predelih zelo ozka, samo en meter, najbolj globoka pa so pri Hudičevem mostu in to kar 20 m. Hudičev most je dal leta 1777 zgraditi baron Žiga Zois za lažji dovoz oglja in železove rude iz bližnjih hribov. Most iz klesanega kamna je izredno gradbeno delo, saj je bil zgrajen v enem loku nad prepadno sotesko potoka Mostnice. Največja zanimivost korit je skala, ki jo je voda izdolbla v obliki slončka in razni mostovi, ki jih prečkamo. Za ogled korit Mostnice je potrebno v poletnem času plačati vstopnino. Peš pot gre po obeh straneh korit, tako da lahko napravimo krožno pot.
Slap Mostnice je 21 m visok slap v zatrepu doline Voje in korita Mostnice.
Soteska Save je privlačen cilj za vse ljubitelje vodnih aktivnosti: muharjenje, rafting, kajak in kanu izlete, poleti celo plavanje (čeprav le redko preseže 20°C). Navdušila vas bo s svojo relativno nedotaknjenostjo. Kmalu po izviru se s kratko, a slikovito sotesko prebije čez apneniški hrbet. Nato dokaj umirjeno nadaljuje svojo pot proti vzhodu mimo bohinjskih vasi, mimo Bohinjske Bistrice (kjer se ji pridruži tudi Bistrica) ter po prodnatih ledeniških nasutinah vse do Nomenja. Tam se obrne proti severu in živahneje nadaljuje pot po s hudourniki razbrazdani Soteski med Jelovico in Pokljuko.
Stara Fužina bo še posebej prirasla k srcu iskalcem čudovitih razgledov in ljubiteljem krajših sprehodov. Priporočamo izlet na Rudnico, Peč ter Studor ali Vogar, ki sta tudi priljubljeni vzletišči za jadralne padalce.
Če se izogibate vzponom si privoščite sprehod do Bohinjskega jezera (ki ga mimogrede podaljšate na drugo stran jezera). Prav zagotovo vas bodo očarala korita Mostnice (in Hudičev most) z dolino Voje, ki jo zaključuje slap Šum. Oboževalcem planin pa bodo Fužinarske planine zagotovo potešile apetit po pohodih in svežih sirarskih izdelkih.
Sprehod z baklami je lahek večerni sprehod okrog Vrtovina. Romantično doživetje za odrasle in zanimivo za otroke – ker poteka po ravnem, je primeren za prav vse generacije. Z gorečimi baklami bomo raziskali bližnjo okolico Ribčevega Laza. Izvedeli boste zanimiva dejstva o cerkvi svetega Janeza Krstnika, Triglavskem narodnem parku in Bohinjskem jezeru ter prisluhnili legendi o Bohinju.
Rafting
Če želite preživeti dan s pridihom adrenalina je rafting doživetje, ki prebudi vse vaše čute. Adrenalinsko doživetje, ki vam ga ponuja izogibanje skalam, premagovanje brzic, odkrivanje lastnih meja in hkrati uživanje v naravi, je primerno za vse generacije.
Ribolov
V Bohinjskem jezeru je vsaj 15 vrst rib – jezerska postrv (Salmo trutta), menek (Lota lota), klen (Leucius cephalus), pisanec (Phoxinus phoxinus), jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus), potočna postrv, ostriž, šarenka, rdečeperka, lipan, koreselj, som, blistavec, kapelj… V zadnjih 20 letih se je število vrst rib v Bohinjskem jezeru potrojilo.
Sava Bohinjka s svojo vodo in obrežjem ter edinstveno sotesko očara in vedno znova preseneti, ribolov na njej pa predstavlja izziv tako za nove ribiče, kot tudi ribiče, ki imajo veliko izkušenj. Sava Bohinjka se rodi pod iztokom iz Bohinjskega jezera, kjer tako imenovana Jezernica z združenjem z reko Mostnico tvori čisto, bistro in hitro alpsko reko, ki se pri Lancovem združi s Savo Dolinko. Na svoji 32 km dolgi poti, ki jo je izoblikoval ledenik ima reka 120 m padca, kar zagotavlja zadostno količino kisika za preživetje velikega števila salmonidov. Številni bistri potočki, ki se stekajo v Savo Bohinjko poskrbijo za to, da se reka v spodnjem toku nekoliko poveča ter s tem zagotovi večjo količino hrane, ki lahko nahrani veliko število rib. Revir se prične pri hidroelektrarni v Soteski blizu vasi Obrne, kjer se po nekaj kilometrih hitrega prehoda skozi čudovito sotesko reka začne umirjati pri prehodu v dolino. Sprva hitre in globoke tolmune zamenjajo brzice in prelivi v daljše tolmune, ki ponujajo veliko različnih kotičkov za še tako izbirčne muharje. Sava Bohinjka slovi v svetu kot reka na kateri ribolov s suho muho traja preko cele sezone in ga je možno izvajati tudi v nekoliko višjem vodostaju. Ribolovna sezona se prične 1. aprila in se konča 14. novembra. Ribolov v revirju Ribiške družine Bled je dovoljen z muharjenjem in uporabo trnka brezzalustnika. Drugače je v času zimske sezone, ko je mogoč ribolova Sulca (od 15. novembra do 14. februarja). Takrat, je poleg muharjenja, dovoljeno tudi vijačenje. Savo Bohinjko naseljujejo naslednje športno zanimive vrste rib: (Salmonidae), Salmonidi, (Hucho hucho), Sulec, Danube Salmon, Salmone danubio, Huchen, Huchon, (Salmo trutta fario), Potočna postrv, Brown trout, Trota fario, Bach forele, Truite fario, (Thymallus thymallus), Lipan, Grayling, Temalo, Ashe, Ombre, (Oncorhynchus mykiss), Ameriška postrv, Rainbow trout, Trota iridea, Regenbogen forele, Truite arc-en-ciel, (Salvelinus fontinalis), Potočna zlatovčica, Brook trout, Salmerino di fontana, Bachsaibling, Saumon de fontaine, (Salmo trutta lacustris), Jezerska postrv, Lake trout, Trota lacustre, Seeforelle, Truite del lac,.
Poleg teh v Savi Bohinjki najdemo še klena, podust, kapeljna, pisanca, ostriža, ščuko, v kakšni njeni mrtvici pa sem ter tja celo krapa.
Mostnica je z muharjenjem ekskluzivno ribolovno območje, v katerem lahko muhari le 5 ribičev na dan. Bodite eden izmed njih. Ribolovni revir se razteza od jezu v Stari Fužini do sotočja s Savo Bohinjko. Z njim upravlja Ribiška družina Bohinj. V Mostnici živijo potočna postrv, šarenka in lipan. Vsak ribič lahko izvaja samo ribolov lovi – spusti.
Športno plezanje
Športnim plezalcem je namenjeno naravno plezališče Peč. Za splošno telesno pripravljenost lahko poskrbite tudi v fitnesu na prostem s fantastičnim razgledom na jezero (na Vorančkovci).
Kolesarjenje
Bohinjska kolesarska pot je odmaknjena od ceste, ustrezno označena in primerna za vse. Poteka ob Savi od Bohinjske Bistrice do Stare Fužine in naprej ob Ribnici do Srednje vasi. Ustrezno označena je idealna za rekreativno kolesarjenje po Bohinju. Ob poti so počivališča s koši za smeti in klopmi. Je večnamenska in jo uporabljajo tako kolesarji, kot tudi pohodniki, sprehajalci, rolerji ter lastniki zemljišč (kar pomeni, da lahko na poti srečate tudi kmetijsko mehanizacijo). Pot je na splošno prepovedana za avtomobile, motorje in štirikolesnike.
Zelo priljubljena je tudi kolesarska pot ob Bohinjskem jezeru.
Jahanje
Bohinj je zelo raznolik in ponuja odlične terene tako za začetnike kot tudi izkušene jahače. Užitke stika s konji nadgrajujejo naravne in kulturne posebnosti Bohinja, zato je terensko jahanje odlična izbira za vaše raziskovanje Bohinja. Ture za terensko jahanje so raznolike, od kratkih vzponov na manjše hribe (Senožeta), pa do celodnevnega jahanja po Pokljuki. Vse ture so vodene. Glede na miroljubnost in prilagodljivost islandskih konj na Ranču Mrcina greste lahko (po uvodnem uvajanju v maneži) v naravo jahat tudi začetniki. Terensko jahanje je možno v vseh letnih časih. V poletni sezoni jahamo dopoldne ali pozno popolne (da se izognemo vročini), konji pa imajo dan za počitek (navadno ponedeljek).
Pohodništvo v Bohinju
Bohinj je pravi pohodniški raj, saj nudi nešteto poti, čudovitih razgledov in izjemne naravne danosti.
RAZGLEDNIK PEČ (720 m) – Fantastična lokacija za rekreacijo in ljubitelje fotografije. Izlet lahko podaljšamo do Rudnice.
Razglednik Peč vam v vseh letnih časih ponuja čudovit in lahko dostopen razgled na Bohinjsko jezero, Ribčev Laz in okoliške vrhove. Do razglednika potrebujete okrog 15 minut hoje (od Levovega betonskega mostu v Stari Fužini) in pri tem premagate približno 200 metrov višinske razlike. Na poti se nam odpre tudi razgled na Staro Fužino.
Če želite podaljšati svoj izlet, se po označeni poti odpravite do Rudnice. Hodili boste po urejeni gozdni poti, ki se občasno razširi v gozdno cesto. Do vrha Rudnice je približno uro lagodne hoje. Med potjo se vam večkrat odpre pogled na Staro Fužino in Bohinjsko jezero.
RUDNICA (946 m) – Razgledna točka, ki jo ima marsikdo namesto jutranje kavice.
Rudnica deli Bohinj na Zgornjo in Spodnjo dolino. Vrh ponuja štiri razgledne smeri: Bohinjsko jezero, Srednja vas, Brod – Savica ter Češnjica – Jereka. Na vrhu Rudnice je skrinjica z žigom in vpisno knjigo. Celotna pot je tehnično nezahtevna, premagali boste nekaj manj kot 400 m višinskih metrov. Dostopi: nadaljujemo pot od razgledne goličave Peč (720 m), iz vasi Stara Fužina, iz Bohinjske Češnjice, iz Srednje vasi, iz vasi Brod.
VODNIKOV RAZGLEDNIK (1017 m) – Družinska razgledna točka – izredni razgledi z zelo malo vloženega truda.
Ime je razglednik dobil po Valentinu Vodniku, ki je tri leta služboval na Koprivniku, in ki je rad užival v čudovitih pogledih na Bohinjsko dolino in venec gora, ki ga obkroža. Domačini zato razgledniku še vedno rečejo tudi Gospodovec. Dostop je mogoč iz Koprivnika (parkirajte pri cerkvi sredi vasi) ali iz Jereke po tlakovani pešpoti. Čas hoje iz Koprivnika je je 30 min z višinsko razliko 40 m, iz Jereke pa je dolžina poti 1 ura in 15 min z višinsko razliko 387 m. Oba dostopa sta označena in tehnično nezahtevna, na vrhu pa vas pričaka skrinjica z žigom in vpisno knjigo.
ČRNA PRST (1844 m) – Neprecenljivo bogastvo cvetja združeno z ljubeznijo do pohodništva.
Privoščite si pohod v botanično kraljestvo pod Črno prstjo. Zakladi, ki jih boste našli tam so neprecenljivi, s seboj pa jih lahko vzamete zgolj na spominskih karticah. Znani so seveda pozitivni stranski učinki – zmanjšanje stresa, prevzetost nad lepoto cvetja, čudoviti razgledi in nadihanost s svežim gorskim zrakom. Težavnost pohoda spada med srednje zahtevne, od izbire cilja pa lahko traja od 4 – 7 ur. Botanična pot se prične pri Orožnovi koči in je bila odprta v začetku julija 2009 in sedaj v času najbolj bujnega cvetenja označuje okrog 80 rastlin. Planinci, ki nadaljujejo z vzponom, lahko vidijo celotno pot, do zaključka pri veliki skali na višini približno 1550 m, preden se začne najbolj strm del vzpona na Črno prst.
Naj vas ta zapis povabi na vzpon do prijazne Orožnove koče in po botanični poti naprej na Črno prst, saj kot je zapisal Julius Kugy: “Vzpon je lahek, in hvaležen, kar zadeva cvetje in razgled.”
STUDOR (1002 m) – Razgledna točka z edinstvenim pogledom na Bohinjsko jezero in Zgornjo bohinjsko dolino.
Studor je manj poznano, vendar zato nič manj zanimivo razgledišče, ki je hkrati tudi vzletna točka za jadralne padalce. Od Hudičevega mostu (pred mostom po stezici za smer Uskovnica) skozi bukov gozd do planine Blatce (839 m) vodi označena in uhojena steza. Od tu se pot odcepi – za dostop na goro Studor zavijete ostro desno in po neoznačeni gozdni poti nadaljujete do razglednega travnatega slemena na zahodnem robu gore. Za vzpon boste potrebovali 1 uro in pri tem premagali 456 višinskih metrov.
VOGAR (1054 m) – Priljubljena izletniška točka s krasnimi razgledi in planinskim domom.
Vogar je najbolj vzhodni vrh grebena nad severno obalo Bohinjskega jezera. Priljubljena izletniška točka je postal prav zaradi krasnih razgledov in planinskega doma. Je tudi izhodiščna točka za jadralne padalce. Dostopate lahko iz Stare Fužine po strmi markirani poti (približno uro in pol hoje za dostop do planinskega doma in eno uro za sestop). Avto lahko pustite na parkirišču Vorančkovca v Stari Fužini (od aprila do oktobra se plača parkirnina). Možen je tudi dostop z avtom po cesti za Vogar in planino Blato (10 km vožnje, plača se prispevek za pot) – od parkirišča na Vogarju je 20 minut hoje do razglednika. Višinske razlike je 500 m in se zaradi precej strme poti priporoča dobro obutev.
Zgodbe in legende
“Rudnica v svojem nedrju skriva tudi par legend, ki počasi tonejo v pozabo. V Bohinju naj bi namreč svoje dni živela dva velikana; eden je stal na Studorju, drugi na Rudnici, družbo pa jima je delala sestra. Verjetno je bila še večja od njiju, saj je imela eno nogo na Studorju, drugo pa na Rudnici, da je prala perilo v Ribnici. Že ime samo pove, da je bil hrib rudniški center, in kjer so rudniki in rudarji, je tudi Perkmandeljc, majhen škrat, ki nagaja tistim, ki kopljejo rudo. Podzemni svet je bil namreč njegovo kraljestvo. Rudarjem se je prikazal, pa spet izginil in s tem preprečil, da so kopali naprej.” Citat iz zapisa Jelene Justin (na Gore in ljudje)
Zimske aktivnosti
Smučarski center Vogel je visokogorsko smučišče z naravnim snegom in obilico možnosti za fantastična zimska doživetja. Smučišče leži na nadmorska višina: od 569 m do 1800 m. Dostopno je z gondolo, s kapaciteto 950 oseb/uro. Površina smučišča je 78 ha. Ima 8 žičnic in tekoči trak v otroškem parku. Smučarske proge z naravnim snegom so dolge 22 km. Smučišče je primerno za začetnike in zahtevne smučarje.
Snežni park Vogel spada med najboljše v Sloveniji. Že več let zapored nudi vsakodnevne užitke na več skakalnicah oz. t.i. kickerjih ter ostalih elementih (raili in boksi) za ljubitelje adrenalinskih snežnih podvigov. Primeren je tako za začetnike (beginner – baby line) kot izkušene in profesionalne uporabnike. Pokriva okoli 2 ha prog smučišča Vogel in je pogosto prizorišče tekmovanj in prireditev.
Nepozabno krpljanje je zabavno doživetje na svežem zimskem zraku v najlepši dolini na svetu. Sonce, modro nebo in sveže zapadli sneg. Kaj več bi si človek še lahko zaželel za nepozabno izkušnjo v Bohinju? Z nami boste spoznali okolico, se zabavali z vašimi najdražjimi in uživali v zimski pravljici. Doživetje je primerno tudi za otroke, starejše od 10 let.
Pohod ob polni luni na Voglu je lahko zelo romantičen pohod po zasneženem Voglu v soju polne lune. Voden sprehod je prav posebno doživetje, saj smo ob času polne lune bolj občutljivi in dojemljivi. Tako nam tudi zasneženi Vogel v dobri družbi in soju pohodniških lučk še posebej zleze pod kožo. Na sprehodu boste lahko prisluhnili eni od bohinjskih legend ter zanimivostim Vogla, Bohinja in Triglavskega narodnega parka. Zberemo se na spodnji postaji nihalke ob 20:15 ter se ob 20:30 z gondolo zapeljemo do zgornje postaje Žičnic Vogel. Naš sprehod bo trajal približno eno uro. Pot ni težka, vseeno pa priporočamo udobne zimske pohodniške čevlje, topla oblačila, pohodne ali smučarske palice ter čelno svetilko (baterijo). Po zaključenem sprehodu se bomo okrepčali v baru Čuk na zgornji postaji nihalke.
Športni center TRIGLAV POKLJUKA je biatlonsko – tekaški center (nadmorska višina 1347 m) na Pokljuki in vam omogoča pestra doživetja na pravljično zasneženi Pokljuki. Čeprav Športni center Pokljuka obratuje preko celega leta, so zimske aktivnosti mogoče v soodvisnosti s snežnimi razmerami od prvozapadlega snega pa vse do aprila. Ima urejeno parkirišče, skupna dolžina tekaških prog je več kot 30 km (od Rudnega polja do Javorniške planine…). 6 km je IBU in FIS homologiranih smučarsko tekaških prog. Primeren je za začetnike (smučarski tek in hoja na smučeh) in profesionalne smučarske tekače in ima sistem umetnega zasneževanja.
Smučišče Viševnik se nahaja ob vojašnici na Rudnem polju. Dostopno z avtom in ima urejeno parkirišče. Visokogorsko smučišče ima dve progi, od katerih je prva primerna predvsem za začetnike, druga pa bo razveselila tudi malo bolj izkušene smučarje. Leži na nadmorski višini od 1371 m do 2049 m.
Družinski smučarski center Pokljuka je smučišče z različnimi aktivnostmi za vse generacije in ponuja različne možnosti za prve zavoje na snegu. Omogočeno je tudi sankanje, vožnja s snežno vprego in preprosto uživanje v čudoviti kulisi zasnežene Pokljuke. Leži na nadmorski višini od 1283 m do 1330 m in ima urejeno parkirišče, ki je 50 m oddaljeno od smučišča. Skupna dolžina smučarskih prog je 1000 m, ki se razprostirajo na 5 ha. Ima dve 2 vlečnici – Šport in Jelka ter prenosno otroško vlečnica Storžek. Primeren je za družine in začetnike, z naravnim zasneževanjem in zmogljivostjo 900 smučarjev na uro. Nudijo tudi lahke smučarske proge, vrtec na snegu, urejeno sankališče, smučarsko šolo za najmlajše ter vožnjo s snežno vprego.
Tekaški raj v Bohinju nudi v optimalnih snežnih pogojih več kot 70 km urejenih prog za tek na smučeh. Izbirate lahko med krožnimi rekreativnimi progami Bohinjska Bistrica (3 km), Bohinjska Bistrica-Dobrava-Bohinjska Bistrica (5 km), Bohinjska Bistrica-Dobrava-Žlan-Dobrava-Bohinjska Bistrica (10 km), Laški Rovt (3 km) ali FIS progo Bohinjska Bistrica-Laški Rovt-Ribčev Laz-Laški Rovt-Bohinjska Bistrica (18 km). V zgornji bohinjski dolini so vam na voljo krožne proge Stara Fužina-Smučišče Senožeta-Stara Fužina (9,6 km), Smučišče Senožeta-Jereka-Smučišče Senožeta (4 km), ob smučišču Senožeta – ponoči osvetljena (3 km). Poleg tega pa so urejene tekaške proge še v športnem centru na Pokljuki, na Goreljku in na Gorjušah ter smučarskih centrih na Soriški planini in na Voglu.
Dnevni izleti po Sloveniji
Dovolite nam, da vam predlagamo in organiziramo enodnevne izlete po čudoviti Sloveniji. Toliko je manj znanih, še bolj ali manj neodkritih skrivnosti, ki jih naša raznolika dežela premore, da smo prepričani, da vas bomo lahko presenetili. Organiziramo lahko adrenalinska, kulinarična, pohodniška, zdraviliška presenečanja…vse po vaši želji.
Za vzbuditev vaših sanj …
Rakov Škocjan je čudovito lepa kraška dolina v osrčju Notranjske, ki je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. Gre za prvi slovenski krajinski park, ki je bil že leta 1949 zavarovan kot naravna znamenitost. Po njem pelje naravoslovna učna pot, ki se razdeli v tri krožne poti. Na teh slikovitih naravnih poteh spoznamo kraške procese, pestrost živega sveta in kulturno dediščino Rakovega Škocjana. Na vsako izhodišče se lahko vrnemo po enem od krakov krožne ceste. Učne poti so Jamarska pot, ki je dolga 2300 metrov (1,5 ure hoje), Tkalčeva pot, ki obsega 4500 metrov (3 ure hoje) in Rakova pot, ki ima 7500 metrov (4,5 ure hoje). Rakov Škocjan zaradi podobnega imena pogosto zamenjujemo s Škocjanskimi jamami, čeprav gre za dva povsem različna kraja. Rakov Škocjan je del Ramsarskega območja – mednarodno pomembnega mokrišča. Del tega območja sta tudi Cerkniško jezero in Križna jama. Poleg tega je Rakov Škocjan uvrščen na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.
Trenta je čudovita ledeniška dolina ob smaragdni reki Soči. Leži na primorski strani in je v osrčju Triglavskega narodnega parka. Narava je čudovita, zrak čist, na vse strani nas obdajajo gore, kar pa je najbolj pomembno, tukaj živijo dobri in prijazni ljudje. Mogoče se kdo vpraša kaj pravzaprav lahko počneš v takšni vasici oz. dolini. V sami dolini Trente vam res ne more biti nikoli dolgčas, tukaj se najde precej znamenitosti ter aktivnosti. Trenta je primerna za obisk za starejše ljudi, kot tudi za otroke. Zelo je obiskana v poletnem času. Znamenitosti, ki si jih je vredno ogledat so izvir reke Soče, dolina, ki ji domačini pravijo tudi Zapodnem, prodišče pod samotnima lepotcema Trentskim Pelcem in Srebrnjakom, korita Mlinarice, alpinetum Julijana s čudovitim slapom in cerkev sv. Marije.
Slap Virje je eden lepših slapov v Triglavskem narodnem parku in obiskovalcev ne pusti ravnodušnih. Nahaja se na potoku Glijun v bližini vasi Plužna nad Bovcem. Slap je širok 20 metrov in visok 12 metrov, pada v majhno jezero katero je bujno zelene barve in je eden najlepših slapov okoli Bovca. Ob slapu Virje je pravi čarobni kotiček za sprostitev in nas bo očaral z vso svojo lepoto. Skala prek katere pada slap v tolmun, slap razdeli na dva pramena. Desni pramen drsi po skali, potem pa 7 metrov prosto pada, naprej pa nato še 5 metrov, nato pa se na skalni pregradi razprši. Levi pramen pa se kar takoj razprši na dva dela, in nato vsak po svoje pada v tolmun. Tolmun je zelene barve, kar še je posebej paša za oči in fotografe. Zelena barva nastane, ker v njem rastejo alge. Tolmun je precej velik in globok in razdeljen je na dva dela. Slap Virje je najbolj lep in vodnat v začetku pomladi, ko se v visokogorju, posebej na Kaninu topi sneg. Je pa zelo obiskan čez celo leto.